Nedeljska Zalika

Tu je še zadnja letošnja punčka. Ime ji je Zalika, sama pa si pravi, da je Zalka plesalka. In res je prava majhna balerina. Dobrovoljna, nasmejana. Ko vstopi v sobo, je tako, kot da bi vanjo posijalo sonce.
Naj prinese nekaj pozitivne energije v tejle današnji objavi tudi vam.
Uživajte nedeljo.

Čas do novega leta

Božični prazniki so za nami. Se mi je po vsej decembrski naglici zdelo, kot da se je čas kar ustavil. Super je bilo. Danes življenje, kljub temu da nas v prihodnjem tednu čaka še silvestrovanje, spet seda v stare tirnice. Sem že nazaj v službi. Imamo do novega leta na našem gradu še nekaj dogodkov - Prepevanje ob jaslicah - in če ne veste kam, nas pridite obiskat. Zagotovo bo lepo.
Naj pa vam danes pokažem še nekaj dišečih sivkin vrečk in toaletk, ki sem jih naredila še pred prazniki. Da bodo lepo arhivirane tudi tukaj na blogu.
Če ste doma - uživajte! In če ste v službi - prav tako!

Mir in upanje

Naj vam današnji praznik prinese predvsem upanje in mir v srcu.

Lepo praznujte!

Marina balerina

Naj sivino današnjega dopoldneva prežene nova deklica iz moje pisane dežele. To je Marina balerina. Najprej sem ji sešla belo krilce, pa je tako sitnarila, da hoče rozastega, da sem sedla za šivalni stroj in ji k njenemu rožastemu dresu sešila še roza krilce. Sedaj je zadovoljna in že veselo popeva ter poplesuje po sobi. Pravi, da tako preganja sivino današnjega dne.
Kaj pa ve, kako preženete takle siv dan? Sama sem danes dopoldne že (oziroma še le - malce zamujam) napisala novoletna voščila in jih odnesla na pošto. Priznam, da sivine današnjega dne sploh nisem opazila.
Naj moja Marina balerina prikliče nasmešek na vaš obraz. Uživajte!

Jaz pa pojdem na ...

"Jaz pa pojdem na Koroško, jaz pa pojdem na Koroško ..." si je včeraj prepevala Zarja. Zelenooka deklica je odšla k prijateljici in upam, da ji je všeč.
Zarja je ljubka, nežna deklica, polna ljubezni, ki jo rada trosi naokoli. V svoji srčkasti oblekici s pentljo v laseh in belimi mašnicami ljubko pozdravlja vsak dan posebej.
Naj bo tudi današnji dan takšen! Prijazen in poln veselja. Naj vas predpraznična mrzlica ne posrka vase. Se ji še uspete upirati?

Marjetka baletka

Marjetke baletke vam še nisem predstavila, kajne? Že v prejšnjem tednu sem dokončala tri baletke. Prvo v modrem - Marjetko. Prava mojstrica v plesu je že in zelo ponosna na svojo modro baletno krilce. Kar naprej bi rada poplesavala, saj pravi, da je takrat najbolj srečna.

Danes na Prazničnem sejmu v Šoštanju je bilo res mrzlo.Prodaja povprečna, družba odlična.
Uživajte december!

Pingvinji zbor

Takole so se postavili na ogled prejšnjo soboto predno je bila postavljena stojnica. Pravi mehki veseljaki so, ki vedno prinesejo nasmeh na usta in toplino v srce. Ko pa jih stisneš k sebi se še čisto raznežiš po vrhu.
Nekaj pa jih mora dobiti še nogice. Pa trenutno pripravljam še nekaj. S prijateljico Melito šivava kostume za pravljični družinski sprehod Mitosled. Vila Sonca in Vila noči sta že čisto dokončani. Čaka me še zvezdogled in še nekaj manjših kostumov. Pokažem, ko bodo nared.

Obiskali so me inšpektorji ...

Fotko sem si sposodila na FB pri Mariji Skrt - hvala!

Takole lušni je bilo danes na Prazničnem sejmu v Velenju. Sijal je sonček. Samo veter je malce bril. Pa smo bili kljub temu nasmejani. Pa še dacarsko inšpekcijo sem preživela :o).

Na hitro bom napisala za vse, ki obiskujete sejme, na kaj bodite pozorne.
Na vidnem mestu morate imeti označeno ime firme ali s.p. skupaj z naslovom, na vidnem mestu mora biti cenik, tudi artikli morajo biti označeni s cenami.
V škatlici (ali blagajni) imejte vpisano, koliko imate tisti dan menjalnega denarja. (To so pogledale.)
Račune pišite v dvojnikih,  ker pregledajo račune tistega dne, preštejejo trenutni izkupiček v blagajni (škatlici) in preverijo, če se znesek ujema s prištetim menjalnim denarjem. V blagajni ne smete imeti viška. In obvezno k računu priložite zapis o možni menjavi blaga.
Bilo me je strah, priznam. Vendar sem preživela :o). Na koncu dobiš zapisnik in če je vse ok je postopek zaključen.
Vprašala sem jih še, kaj se zgodi, če bi bil na stojnici prodajalec npr. moj sin. In je rekla, da tega ne pregledujejo oni, temveč delovna inšpekcija, da pa je dobro, da imate z družinskim članom, ki je na vaši stojnici v tem primeru pisni dogovor, da vam pomaga na stojnici kot družinski član brezplačno.

Po našem sejmu so se najprej sprehodile in si nato izbrale nekaj stojnic, ki so jih pregledale.

No očitno davčna sedaj res kontrolira nas, male ribe, velike pa mirno plavajo naprej. :o)

Miklavževi pomočniki in decembrsko sejemsko dogajanje

Pa smo zakorakali v december. Najbolj praznični mesec v letu in verjetno za večino ustvarjalk tudi eden najbolj delavnih mesecev v letu. Vsaj zame to velja. Pa mi ni žal. Te ustvarjalne delovne obveznosti so mi vedno fajn.
Prejšnji vikend sem pričela z decembrskimi sejmarjenji. ne vem, kako je to pri vas. Meni dajejo posebno energijo, tudi če prodaja ne steče, so tu druženja z ljudmi, druženja z drugimi ustvarjalkami in odzivi, ki so po navadi pozitivni.
Vse štiri nedelje me boste tako našli v dvorcu Novo Celje v Žalcu, jutri v Velenju, prihodnjo soboto v Šoštanju.

Obiščite me kaj, vesela bom.
Za današnji Miklavžev dan  vas pozdravijo trije njegovi pomočniki, ki so komaj čakali, da mu priskočijo na pomoč. Prav po zimsko - v zlate snežinke - so se odeli.

Poj mi pesem ...

Fotka sposojena s spletne strani Vlada Kreslina

Ponedeljkov večer je bil spet nekaj posebnega. S sestro sva si privoščili obisk Kreslinovega koncerta v CD. Z eno besedo nepozabno. Ponovno.
Ne morem si kaj, njegova glasba je meni pisana na srce. Joče z menoj, ko se moram izjokati, napolni me z energijo, ko jo potrebujem. Enostavno ob njegovi muziki uživam.

Za nocojšnji večer delim z vami tisto njegovo, ki "fila baterije". Za vse vas, drage blog-prijateljice. Poj mi pesem o ... prijateljstvu.

Regrat u salat ...

"Komaj čakam na pomlad in na regrat u salat, ..." poje ena slovenska. Pa ni treba čakati na pomlad. Danes na sprehodu sem ga nabrala, ker je tako lepo zgledal, in si privoščila tole solato. Krasna, se mi zdi, da je celo manj grenak kot pomladi. Dober. Kaj dober - odličen! Upam, da snega še ne bo kmalu, ga bom še šla nabirat.

Ste že poskusile jesenski regrat?
Uživajte preostanek nedelje!

Pingvinska druščina

Pa je nastalo še šest bratov in sestric. Tale kroj je res fajn. Vesela pingvinska druščina pri meni pa kar klepeta in klepeta. Zato današnji deževni dan ni nič dolgočasen.

Vzorčni model

Priprave na letošnji dobrodelni bazar pri naši MZPM mrzlično potekajo. Bazar bo namreč že 30. novembra. Sestra, ki je še bolj vpeta v letošnje priprave, me je prosila, če naredim vzorčnega pingvina, ki ga bodo potem sešile prostovoljke. Kroj tegale mistra simpatičnosti je našla na temle blogu - po kosilu pa sem se lotila naloge. Pingvinček je iz filca, sešit na roke.  Velik cca 20 cm. Potreben čas - dobro uro. Zagotovo jih bo nastalo še nekaj. Kroj je preizkušen, šivanje za bazar se lahko prične.

Še dva ...

Še dva zgodnje jesenska slončka, ki sem ju pozabila pokazati. Da pa bo arhiv popoln, kar naj bosta tukajle. Pa še tako vesela sta, da bodo malce popestrili današnjo novembrsko sivino.
Zdaj pa počasi novim zmagam naproti - me 23. čaka prvi sejem, pa bo potrebno narediti nekaj malce bolj praznično obarvanih izdelkov. Saj po svoje se že prav veselim.

Po Levstikovi poti

Včeraj sem se pridružila super Rinini družbi. Skupaj smo se podali na pohod od Litije do Čateža. Prehoditi 22,5 km ni mačji kašelj. Vsaj zame ne. In prav ponosna sem nase. Res! Bilo je fajn, dež nas je poškropil le čisto proti koncu. In ker nismo iz sladkorja, se nismo dali. 

Super je bilo.

Nedeljski objemčki

Včerajšnja nedelja je bila kot nalašč za šivanje objemčkov. Kar 22 jih je nastalo. Prav polepšali so mi včerajšni kisel in zaspan dan in šivanje mi je šlo hitro od rok. Lušna mavrična družinica so, kajne?

Na sejmu doma

November sem pričela s sejmom v mojem (upam, da po petih letih lahko tako rečem) domačem kraju, v Gotovljah. Vsako prvo soboto v mesecu ga pripravijo in premalokrat mi uspe, da se ga lahko udeležim. Pa je vedno lušno. Pisana druščina stojničarjev se nas zbere - tu lahko najdete tako domače sladke dobrote, ročno izdelane izdelke, med, poljščine, kruh, suhomesnate izdelke kot oblačila. Pravi krajevni družabni dogodek. Tudi danes je bilo veselo.
Opažam pa, da je moja zaloga kar pošla. Tudi danes so tri punčke našle nove domove. Bo potrebno narediti nekaj zaloge. Jutri bo menda kar primeren dan za to.
Naj bosta današnji večer in jutrišnja nedelja kar se da fajna.

Prijazni duhec ali ustvarjanje z Loretko

Te prve počitniške dni je bila naša Lora na počitnicah pri velenjski babici. Ker je pred vrati noč čarovnic, si je zelo želela izdelati prijaznega duhca, ki bo lahko z njo spal in jo čuval. Zato sva ga hitro naredili. Iz malce večjega kosa belega filca (lahko tudi kakšen kos stare odslužene rjuhe ali serviete), malce polnila, koščka elastike. Obraz (kaj ni prijazen) pa mu je Loris narisala s tekstilnimi flomastri.
Loris je bila vesela, strahec pa je res nadvse prijazen in mehak.

Sama do tega uvoženega praznika sicer nimam kakšnega posebnega odnosa, opažam pa, da so ga otroci kar vzeli za svojega. Pa je že prav tako - vsak razlog, da si polepšamo življenje, se družimo in nam je lepo, je v teh časih hitenja še bolj dobrodošel.
Buče nenazadnje sploh niso ameriška pogruntavščina. Izrezovali smo jih že v moji mladosti, naša mama pa pravi, da so jih izrezovali v strahce že, ko je bila ona otrok, pa verjetno sega tradicija že dlje. Spomnim se, da smo otroci komaj čakali, da smo pripeljali kakšno zrelo bučo (doma jih nismo sadili) od sorodnikov s Ptuja in praznovanje jeseni se je pričelo. Ni bilo važno kateri datum je bil. Svečko smo potem v bučnem strahcu prižigali več večerov zapored, dokler je ni čas čisto skrivinčil. Pa koruzne punčke smo izdelovali.
Lušno je bilo.

Kaj pa vi, praznujete jesen oziroma noč čarovnic?

Tokrat v zelenem

Ugotavljam, da sem oktobra kar pridna. :o) Tokrat vam pokažem še toaletke v zelenem. Oba kompletka sta mi ljuba, ker je zelena ena izmed mojih ljubših barv.

 

Ker pa so zadnjič oranžni kompletki takoj pošli, pri nas sije jesensko sonce in je zunaj skorajda za kratke rokave pa še toaletke na zalogo v sončnih barvah.

Katera barva pa je vaša najljubša?

Uživajte jesen! Res krasni so tile dnevi.

Biba

Biba je nova deklica iz moje družine. Je bila v nedeljo že z mano na FairArtu na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, kjer smo se imeli lušno. Hvala, Marjani, za ves trud. Se mi zdi, da mi dajejo takšni dogodki eno posebno energijo. Res vlada tako pozitivno, sproščeno vzdušje. Po moje zato, ker smo ustvarjalke ene take fajn punce, a ne?
Biba je bila vesela, ker je lahko pokazalo svojo lila oblekico z belo pentljico.

Mina in Tito

In tu je še Mina. Takole ponosno se je, kot Tito v ozadju, (tako je stala moja stojnica prejšnjo soboto) postavila pred objektiv in modro spremljala dogajanja okoli sebe. Ji je bilo kar žal, ker je začelo deževati. Vse je imela pod nadzorom. Prava Titova pionirka, bi rekla. :o)
Se vidimo jutri v Ljubljani na FairArtu? Vremenska napoved menda niti ni tako slaba.

Nekaj novih slončkov

Tudi nekaj novih slončkov je nastalo v tem času. Danes vam predstavljam tri: v rdečem, v zelenem in v modrem. In tudi ti bodo z mano v nedeljo na FairArtu na Pogačarjevem trgu. Stiskam pesti za lepo vreme, ker se sejma že zelo veselim.

Danes se nam obeta še en lep jesenski dan. Preživite ga čim lepše.

In še v roza ...

 

In še dva para v roza. Tudi te so nastale za zalogo.  V živo jih boste lahko videli v nedeljo na Pogačarju v Ljubljani. Marjana nam je sporočila, da sejem bo, vremenarji pa tudi napovedujejo sončno nedeljo. Obiščite nas na FairArtu. Jaz se že veselim.

Jesenska opravila priprave ozimnice se počasi končujejo. Včeraj sva naribala še zelje in bilo je prav lušno. Pozimi očitno pri nas ne bomo lačni :o).

Toaletke v oranžnem

 V prejšnjem tednu je za sejem nastalo tudi nekaj novih parov toaletk. Tale dva v oranžnem sta v soboto že dobila novi lastnici. Pikice res nikoli ne zatajijo. :o)

Pri nas je fronta že mimo in sije sonček. Obetajo se nam menda lepi jesenski sončni dnevi. Se jih že veselim.

Loreta

Lili je v soboto dobila novo mamo, danes pa vam predstavljam lepotičko v modrem - Loreto. Zelenooka lepotička ima rada rožice. Saj se vidi, kajne? Bo pa z mano v nedeljo na Pogačarjevem trgu. Vesela bom, če me boste prišli (in druge ustvarjalke FairArta) obiskat.

Jesenski sejem in slonček za Glorijo

Takole smo se včeraj postavili na ogled  na Jesenskem sejmu pri nas. Žal je vreme zdržalo komaj do pol enajstih je bilo pa do takrat lušno in Lili je dobila novo mamo. :o)

V prejšnjem tednu pa je nastal tudi slonček za Glorijo.Odšel je k malemu Juriju in upam, da mu je bil všeč.

Zdaj pa uživat lepo jesensko nedeljo.

Jesenske radosti

Že v eni izmed prejšnjih objav sem se hvalila z gobami. Čeprav je letos najprej kazalo, da jih ne bo, je bila jesen darežljiva. Kar nekaj ber sva jih nabrala. Nekaj jih v skrinji čaka na gobovo juho ali omake, nekaj je vloženih ... in najedli smo se jih.

Mrzlih dni, ki prihajajo, sicer nimam preveč rada. Obožujem pa nekatere jedi, ki sezonsko prihajajo in ena izmed njih je tudi sarma. Letos sem s pripravo začela že kar zgodaj in si jo prvič v tej sezoni privoščila že v prejšnjem tednu. Mmmm, je bila dobra.

Bi lahko rekla, da je sarma ena izmed mojih najljubših jedi. Katera pa je vaša najljubša jed?

To je Lili

Punčke, ki so bile sestavljene že poleti, so končno dobile svoje oblekice. Tukajle je Lili (po moje ji ne paše nobeno drugo ime), ki se navihano smehlja.
Sem že prav pogrešala tele svoje pupike. Mi je res luštno, ko je posamezna gotova in dobi svoj karakter in ime. Če bo v soboto lepo vreme, jo boste lahko spoznali na Jesenskem sejmu v našem malem mestu. Mogoče bo takrat našla tudi svojo novo mamo.

Brezglutenski piškoti za mamo

Brezglutenski kruhki

Jesenska viroza me je položila v posteljo. Danes sem že malce bolje in čas je, da napišem tudi kakšno objavo. Konec tedna sem pekla brezglutenske piškote za mojo mamo. Celiakijo so ji diagnosticirali pred dobrimi tremi leti. In ker imam zadnje čase sama zelo podobne simptome, imam napotnico za pregled tudi sama. Se kar malce bojim naročiti.

No pa spet k bistvu objave. Mogoče pridejo komu recepti prav.

Kruhki

250 g kokosove moke

120 g čokolade v prahu

100 g zmletih orehov

250g sladkorja v prahu

3 jajca

Rumenjake ločimo od beljakov, orehe, kokosovo moko, čokolado in polovico sladkorja zmešamo, dodamo sneg iz beljakov. Iz mase naredimo kroglice in jih povaljamo v sladkorju v prahu, polagamo na peki papir in pečemo 5-8 minut na 200°, oziroma dokler piškoti ne razpokajo.

Kokosovi poljubčki

 

12,5 dag masla
20 dag sladkorja
malo limonine lupinice
2 celi jajci
za noževo konico pecilnega praška
20 dag kokosove moke
20 dag brezglutenske moke
Maslo, jajci in sadkor penasto umešamo, nato dodamo vse sestavine in premešamo. Testo pride zelo "pacasto", zato sem sama polagala testo na peki papir z žličko, ni se dalo delati kroglic. Pečemo tako dolgo da pecivo postane zlatorumeno na 170-180 stopinjah.

Lepa jesen po moje še pride. Saj ne moremo kar v zimo, kajne?

Eko-nakupovalke za zalogo

Prihodnjo soboto, 12. oktobra, bo v našem mestu Jesenski sejm, zato je potrebno narediti nekaj zaloge. Tako je nastal tale šopek eko-nakupovalk. Pikasto mi je že zaplenila moja sestra in se baje važi z njo naokoli. Je pa vsaj dobra reklama, kajne?

Vmes sem bila tudi dvakrat v gozdu. Gobe so že vložene, nekaj v želodčkih, nekaj pa v kozarčkih. Fotke pokažem v kakšni od naslednjih objav, so še na aparatu.