SESTRICI

Dve sestrici, v rumenem in rdečem, sta danes odpotovali k svojim novim mamam. Zala in Brina. Punčke so še vedno moja velika ljubezen in vsaka, ki jo naredim, je malce tudi moja.

Vem pa, da gredo k fajnim mamam in da se v svojih novih domovih zelo dobro počutijo.

Leto 2018 bo ustvarjalno!

Moja letošnja glavna zaobljuba. Dve leti je sameval tale moj kotiček. Letos pa temu ne bo več tako. Saj ne, da ne bi nič ustvarjala, le za objavljanje in pisanje mi je zmanjkovalo časa (ali pa si ga nisem vzela). Pisani rokodelnici se bo bolj intenzivno v letošnjem letu pridružila tudi moja sestra Andreja in verjamem, da bo sestrska naveza prinesla tudi v tale moj kotiček več svežine in novih objav.
Torej vsem - leto 2018 naj bo ustvarjalno!

Srečno 2016!

Naj novo odpihne malce prahu s tegale mojega kotička. Drage moje bolgarske prijateljice, naj bo leto 2016 SREČNO!

Čas za duhce, netopirje in čarovničke

Oktober je čas za bučke, duhce, netopirje in čarovničke. Zato sem za jesenski sejem pripravila tudi nekaj prijaznih grajskih duhcev - grelnih blazinic. Prvič sem jih šivala že kar veliko let nazaj. To so takšni prijazni duhci, ki so lahko za dekoracijo, lahko pa igrajo tudi vlogo grelne blazinice. Polnjeni so namreč s pirinimi luščinami in če jih pogrejemo na radiatorju, držijo toploto kar nekaj časa.

Nastalo je tudi nekaj netopirčkov

in nekaj čarovničk - svinčnikov.

Moram reči, da so jih obiskovalci moje stojnice sprejeli z navdušenjem. Pa saj so res cortkani, kajne?

September je bil mesec sejmov ...

V letošnjem letu sem bolj malo hodila na sejme. September pa je bil mesec, ko sem se udeležila kar treh. No dobro jesenski v našem mestu je bil 3. oktobra, pa vseeno spreglejmo to malenkost.

Najbolj vesela sem, da sem se že pomladi odločila sodelovati na Prvem Festivalu ročnih del na Bledu. Super je bilo, organizacija, vzdušje, prodaja, super organizatorke. Skratka vse tipi-topi.

Pisana rokodelnica  se je zadnji dan festivala predstavila tudi z ustvarjalnico šivanja mehkih igračk. Vodila jo je moja sestra in glede na to, da je bila delavnica venomer polna in da ni šla vmes niti na kosilo, verjamem, da je bila všeč tudi otrokom in njihovim staršem.

 

Na velenjskem jesenskem sejmu pa nam je zelo nagajalo vreme. Dobre volje nam sicer ni pregnalo, saj smo kljub ploham razstavljalci kar vztrajali. 

Sva pa s kolegico Melito naredili takale krasne jesenske aranžmaje za stojnico našega muzeja in moram se pohvaliti, da so jih vsi obiskovalci opazili in hvalili.

Brrrr, kakšen mraz ...

Tak mraz, da so začeli uživati še pingvini. Prejšnjih 14 dni so preživeli kar v hladilniku, včeraj pa so prilezli na plano in se dovolili celo fotografirati.

Naj uživajo še danes, jutri bo menda že topleje.
Bomo zdržali, kajne?

Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje

Prejšnji petek (17. julija) smo k nam na Velenjski grad drugič povabili mlade obiskovalce in njihove starše, da prenočijo pri nas.
Takole smo jih pričakale grajske gospodične in moja malenkost grajska kuharica.
Super smo se imeli. Obiskovalci so spoznali naš grad in raziskali, če na njem res straši. Skupaj smo si pripravili večerjo,si naredili lučke, grajske duhce in svinčnike s čarovnico Kunigundo, ki je včasih živela na našem gradu, prebrali pravljico in mirno zaspali.
Nekaj utrinkov:

Se nam boste prihodnje leto pridružili tudi vi?