Današnje nedeljsko dopoldne sem preživela v službi, pa kljub temu praznično. Že tradicionalno smo na cvetno nedeljo pripravili druženje
Mladih muzealcev na temo velikonočnih običajev, kjer so otroci in njihovi starši kot muzejski predmet lahko spoznali ragljo in veliko izvedeli o velikonočnih šegah in navadah ter seveda ustvarjali v muzejskih ustvarjalnicah. Ob teh srečanjih je pri nas vedno prijetno. Pa naj govorijo fotografije.
Na priložnostni mini razstavici, ki jo je pripravila naša kustodinja - pedagoginja Tanja Verboten, smo si lahko ogledali muzejske predmete povezane z velikonočnimi običaji.
Veliko ragljo
(čisto levo na fotkici), možnarje, model za peko kolača, pisanke, praker, velikonočno gobo, snop in rožice iz krep papirja.
Veste, zakaj je na razstavi tudi praker? Zato, ker so ponavadi v času pred veliko nočjo hišo temeljito očistili, s prakerjem pa so seveda stepali preproge. Se ga še spomnite?
Osrednji predmet pa je bila raglja.
Na veliki četrtek včasih niso več delali. Takrat tudi utihnejo zvonovi in rekli so, "da gredo zvonovi v Rim". Nekdaj so v tem času zvonove v zvonikih nadomeščale velike raglje, ministrantske zvončke pa male raglje. Vse do obredov na veliko soboto so tako namesto zvonov v naših krajih glasno odmevale raglje ali klepetci, ki so s vojim truščem odganjale zle duhove.
V ustvarjalnicah pa smo si lahko izdelali vsak svoj snop in si ga okrasili.
Si izdelali rožico iz krep papirja (sodelavka Melita odlično obvlada to staro domačo spretnost in rožice iz začetka objave so njeno delo), pobarvali jajčko s čebulnimi olupki,
 |
| Ti dve sta moje in Loretkino delo |
si okrasili jajčko s prtično tehniko
in si izdelali velikonočno voščilnico - pirhec.
Delavnice je pripravila moja sestra. Otroci in odrasli pa menim, da smo uživali. Seveda na koncu ni manjkal sladek priboljšek in topel čaj. Na take dneve v službi ni nič težko.