torek, junij 14, 2011

Spoznajte mastodonta

Kot sem obljubila, vam bom danes predstavila mastodonta, ki domuje v našem muzeju.

V prostorih nekdanje konjušnice na velenjskem gradu hranimo predzgodovinsko najdbo, ki ima veliko znanstveno vrednost in bi se z njo ponašal vsak evropski muzej. Gre za ostanke dveh vrst sescezobov ali mastodontov vrste Bunolophodon (Anancus) arvernesis in Zygolophodon borsoni, ki so jih avgusta in novembra 1964 našli v Škalah pri Velenju
pri površinskih delih na ugrezninskem območju.
Izkopavanje ostankov mastodonta so opravili strokovnjaki z inštituta za geologijo univerze v Ljubljani. Znanstveno jih je obdelal akademik Ivan Rakovec, ki je dognal, da mastodonta pripadata razvojno najmlajšim oblikam, ki so živele v najstarejšem pleistocenu (pred cca 1,7 milijona leti).
Fosilne ostanke cvetnega prahu iz najdišč je določil dr. Alojz Šercelj in tako predstavil rastlinsko odejo v Šaleški kotlini, ko so pri nas živeli mastodonti.

Ostanke obeh mastodontov, med njimi dele lobanje, zgornjih čeljusti in večje število zob, ostanke vretenc, reber, dele kosti nog in stopal, oklov itd., si zdaj lahko ogledate v petih vitrinah. Nad njimi je enajst panojev z različnimi pojasnili, fotografijami in diagrami, ki govorijo o odkrivanju ostankov mastodonta v Škalah, o zemeljski zgodovini, o razširjenosti rastlinskih vrst v dolini v pleistocenski dobi itd. Zanimiv je tudi pano s prikazom razvoja trobčarjev, ki pokaže da MASTODONT tako kot današnji slon, izvira iz skupnega prednika vseh trobčarjev - meriterija, ki je živel v zgornji eocenski dobi. Iz njega sta se kmalu razvila dinoterijum in paleomastodont, ki se je pojavil v zgornjem miocenu.

Največ pozornosti obiskovalcev pritegne velika plastika mastodonta Bunolophodon (Anancus) arvernensis, ki jo je po Abelovi rekonstrukciji napravila iz poliesterske mase akademska slikarka Dora Novšak. Ob plastiki mastodonta je čez vso steno napeta impresivna oljna slika Tomaža Perka, ki poskuša rekonstruirati podobo Šaleške kotline v začetku ledene dobe.
(Vir: Velenjski grad in njegove zbirke, Kulturni center Velenje, 1984)

In naš mastodont je vzrok, da smo gostovali v arboretumu.
Ima pa naš velenjski mastodont tudi svoje ime - Masti. O njem je domači ustvarjalec Rok Poles napisal in ilustriral lušno slikanico, ki prinaša zgodbo o njem in polno zanimivih pesmic.

Tole pa so moji mastiji.

Če kakšen počitniški dan ne boste vedeli kam, obiščite naš muzej in si oglejte mastodonta. Prepričana sem, da ne boste razočarani.

6 komentarjev:

  1. No, tole pa je bilo precej poučno in zanimivo. Kake lušne mehke mastodonte si ustvarila.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala ker si tole delila z nami, ko bomo naslednjič v vašem koncu če bo le priložnost, pogledamo tudi vaš muzej.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja, ja, naš, velenjski mastodont! In prav mimo njega je šlo že veliko ženinov in nevest v malo poročno dvorano na gradu - tudi jaz :)

    Naš izvod Rokove knjige o Mastiju je pa tudi ena izmed najbolj "zdelanih" knjig v naše domači knjižnici :)

    In tvoji mastiji so zelo luškani!

    OdgovoriIzbriši
  4. Oooo kako zanimiva objava.
    Zelo lepo si oblikovala in izdelala mehke mastije :). Lp

    OdgovoriIzbriši
  5. iiii kako lepo je pogledati to mavrico teh mehkih mastijev :)

    OdgovoriIzbriši
  6. zelo poučno, tale tvoj "podmladek" je pa itak super

    OdgovoriIzbriši